Omemba: Kaja Teržan

»Moja svoboda je absolutno odmerjena z vsakokratno odločitvijo, da bom odvrgla vse. Tudi življenje, če je treba. Da le preživim čim bolj cela.«

»Planem, da bi zaprla vsa okna, skozi katera vidim, kako neusmiljeno veter vleče trave in drevesa, katerih veje se tresejo v vse smeri, listi pa trepetajo in drhtijo naprej in nazaj in se skoraj odtrgajo, ko se veter zlobno poigrava z njimi.«

»Številne prošnje, da naj enkrat pa vendarle napišem tudi kako zares optimistično zgodbo, so me napeljale na misel, da bi pravzaprav res lahko opisal usodo mojega prijatelja Franza – zgodbo, ki je resnična kot življenje, obenem pa tudi tako nenavadna in optimistična, da ji človek komaj lahko verjame.«

»Skoraj, da me ni. Razgled sem; imam zunajtelesno izkušnjo jezera.«

»Moje telo je moje – če se bom hotela kdaj pojesti, se bom sama, hvala.«

»Ali se (s)plača skrbeti?«

»Tovrstna dela so skozi zgodovino po večini neplačano opravljale ženske.«

»V njih se izražajo razmerja globalnih neenakosti in razlike v spolu, razredu ter rasi.«

»Kljub rednemu varčevanju so po mnenju bank njene možnosti za nakup nepremičnine v naslednjem desetletju skoraj nične.«

»Njihovo osrednje vodilo je vprašanje, komu se (s)plača skrbeti.«

»Družbene neenakosti so tako ekonomske kot tudi kulturne narave.«

»Sama si prizadevam postati prva temnopolta lastnica stanovanja v Sloveniji.«

»Tovrstna dela skozi zgodovino po večini neplačano opravljale ženske.«

»Gre za introspektivna vprašanja na stičišču zaostrenih družbenih razmer.«

»Včasih, v polsnu, še vedno slišim očeta, / ki kliče moje ime … da nekaj nisem storila, / ali da sem storila narobe. / Ker z očmi, /polnimi utopije, pač ne morem hoditi po svetu.«

»Za svojo mizo sem, / priklenjena z zlato verigo. // Ni me: mame, ljubimke, prijateljice - ...«

»Prosto uriniranje po telesu svoje ženske / je razumel kot vrhunec izkazovanja ljubezni. (…) Teknila mu je kri. Tudi menstrualna. (…) Obilne krvavitve v njegovi navzočnosti / naj bi potrjevale mojo pripadnost.«

»Politična satira nastane v hudih časih, ko so ljudje v stiski.«

»Osnovna nit, ki povezuje tokratno pesniško zbirko Kaje Teržan, je temeljni odnos med zvestobo in svobodo.«

»Zbirka zaznamuje gotsko vzdušje, temačna občutja, kar se pa uravnovesi s samo strukturo pesmi.«

»Zdaj zdaj me bo nekdo prepoznal / in morala bom živeti svoje švedsko življenje / z neustrašnim moškim in dvema deklicama, ki ju vozim / na uro baleta.«

»Za svojo mizo sem, / priklenjena z zlato verigo. // Ni me: mame, ljubimke, prijateljice …«

»Ljubav reče greva deluje kot knjiga preživetja in hkratni priročnik neskladij, ki se jih vsi zavedamo, a o njih nihče ne govori.«

»Pesniška trojica, ki je generacijsko raznovrstna, bo tako na letošnji Vilenici poskrbela za zanimiv preplet heterogenega pesniškega izkustva.«

»Ogromno mi pomeni. Ne toliko kot neka potrditev za delo, bolj kot občutek družbene sprejetosti.«

»ki je s svojim odnosom, načinom in posebnim liričnim izrazom pravzaprav prvi največji slovenski pesnik po Francetu Prešernu«

»z zvočno-ritmičnimi elementi ter gramatično nepravilno sintakso omogoča uvid v presek individualne in družbene sodobnosti«

»Prinaša metapoezijo, ki prevprašuje položaj in smisel poezije v sodobnem svetu, hkrati pa prevprašuje tudi vse druge spoznavne tvorbe družbene zavesti in razmerja med njimi«

»prefinjeno besedno tkanje, v katerem izstopa valujoča, skrbno izpisana skladnja, ki izrisuje prostore in občutja«

»nudijo literarni užitek in s svojo večpomenskostjo dosegajo najvišjo raven pesniških stvaritev«