»Planem, da bi zaprla vsa okna, skozi katera vidim, kako neusmiljeno veter vleče trave in drevesa, katerih veje se tresejo v vse smeri, listi pa trepetajo in drhtijo naprej in nazaj in se skoraj odtrgajo, ko se veter zlobno poigrava z njimi.«
»Številne prošnje, da naj enkrat pa vendarle napišem tudi kako zares optimistično zgodbo, so me napeljale na misel, da bi pravzaprav res lahko opisal usodo mojega prijatelja Franza – zgodbo, ki je resnična kot življenje, obenem pa tudi tako nenavadna in optimistična, da ji človek komaj lahko verjame.«
»Prosto uriniranje po telesu svoje ženske / je razumel kot vrhunec izkazovanja ljubezni. (…) Teknila mu je kri. Tudi menstrualna. (…) Obilne krvavitve v njegovi navzočnosti / naj bi potrjevale mojo pripadnost.«